Zeleni New Deal in [novo] modro gospodarstvo

Vse govorice o »zelenem novem dogovoru« in o tem, kaj to pomeni, kaj zajema in kaj bi bilo potrebno za dosego njegove vizije, tudi če posebne strategije še niso v celoti opredeljene, so nas pripeljale do razmišljanja o tem, kje je modro Gospodarstvo se prilega temu pogovoru in temu konceptu preoblikovanja našega gospodarstva na bolj trajnostne načine.

Kot smo že zapisali (Če pogledamo majhne podrobnosti, Konferenca o trajnostnem modrem gospodarstvu), je (novo) modro gospodarstvo podmnožica dejavnosti oceanskega gospodarstva, ki so pozitivne za ocean. V zadnjih nekaj letih je prejel veliko pozornosti na regionalnih in svetovnih konferencah, v političnih razpravah ter z medijskim poročanjem o financah in drugih strokovnjakih, ki so pozivali k razširitvi »modrih financ« za spodbujanje širitve čistejšega in tišjega ladijskega prometa; izboljšano ravnanje s trdnimi odpadki (zlasti plastika); in druge gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo nova delovna mesta in so v pomoč oceanu. »Prava modra« gospodarska perspektiva bi omejila obsežno industrijsko dejavnost v oceanu, od pridobivanja energije do industrijskega ribolova – in se osredotočila na zmanjšanje največjih groženj zdravju oceanov: presežnih emisij toplogrednih plinov.

Na splošno Green New Deal predvideva »obsežni program naložb v delovna mesta in infrastrukturo za čisto energijo, ki naj bi preoblikoval ne le energetski sektor, ampak celotno gospodarstvo. Namenjen je tako razogljičenju gospodarstva kot tudi temu, da postane pravičnejše in pravičnejše.« Tudi sam prehod naj bi bil pravičen. Znotraj te široke definicije je na desetine, če ne na stotine strategij, ki nas bodo pripeljale tja – in vključujejo vse elemente našega nacionalnega gospodarstva.

Za ocean je bistvo, da so vsa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dobra, vse izboljšave kakovosti vode so dobre in vsa prizadevanja za omejitev pretoka dodatnih onesnaževal v ocean so dobra.

V skladu s tem bo osredotočanje na pravičnost v tem, kako globalno upravljamo z ribami in drugimi morskimi sadeži – od odprave suženjstva v dobavni verigi z morskimi sadeži do končanja nezakonitih in plenilskih ribolovnih praks – pomagalo tako skupnostim, ki so odvisne od morske hrane, kot oceanu kot celoti. Skratka, prenehali bi jemati toliko dobrih stvari ven in odlagati toliko slabih stvari.

Hudič je vedno v podrobnostih in prehodi zahtevajo naložbe, zato se pojavlja tudi običajno vprašanje financiranja, vendar vizije modrega gospodarstva in potencialnih strategij ne smemo spregledati pri razvoju ključnih elementov splošnega bolj trajnostnega gospodarstva, ki odpira nove področja priložnosti, hkrati pa izboljšujemo elemente našega obstoječega gospodarstva, ki podpirajo našo splošno vizijo zdravega oceana in s tem zdravih človeških skupnosti. Takšna področja lahko vključujejo ladijski promet, proizvodnjo energije in prehransko varnost.

Dostava: Prevoz blaga, surovin in celo ljudi po morju (in rekah) je daleč najbolj energetsko učinkovit način za to. V okviru Mednarodne pomorske organizacije in drugih sporazumov je ladjarska industrija vedno bolj inovativna pri odzivu na zahteve po čistejšem ladijskem prometu z nižjimi emisijami, izboljšano učinkovitostjo (nova hibridna vetrna plovila in električni trajekti sta le dva primera) in balastno vodo zdravljenja, ki pomagajo zmanjšati invazivne vrste brez odlaganja novih toksinov v obalne vodne poti. Ne moremo reči, da je vsak ladijski subjekt že napreden akter, vendar se tehnološko in logistično postavljajo temelji za izboljšanje ladijskega prometa na vseh ravneh. Prav tako se zdi, da se vedno bolj zaveda, da slabi akterji spodkopavajo prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti, zmanjšanje onesnaževanja in zagotavljanje blaginje pristaniških skupnosti, posadke in morskega življenja v ladijskih poteh.

Proizvodnja energije: Za bolj zdrav ocean se mora proizvodnja energije odmakniti od umazanega, škodljivega dela raziskovanja, črpanja in sežiganja nafte in plina – zlasti v oceanu. Od seizmičnih testov do vrtalnih muljev je vpliv na oceansko življenje in habitat negativen tako kratkoročno kot dolgoročno – tudi brez upoštevanja razlitja s ploščadi, cevovodov ali pristanka ladij. »Modri ​​elementi« zelenega novega dogovora se lahko delno osredotočijo na to, kako in kje najbolje postaviti proizvodne zmogljivosti v vodi (zlasti vetra, tokov, energije plimovanja in valov) ter kako povečati neodvisnost otoških skupnosti od nafte in uvoz plina in izboljšanje njihove sposobnosti za obnovitev električne energije po nevihtah.

Prehranska varnost: Prehranska varnost, tako kot energetska varnost, pomeni, da mora biti vsaj del proizvodnje decentraliziran, kar zadeva morsko hrano, pa potrjuje in ščiti pravice do morske hrane in oskrbo z njo za tiste, ki so zaradi beljakovin najbolj odvisni od morja. Vlaganje v zmogljivost malega ribolova za varno shranjevanje morske hrane lahko izboljša učinkovitost z zmanjšanjem odpadkov – od mreže do krožnika. Vlaganje v obnovo in varovanje travnikov z morsko travo, mangrove in obalna močvirja lahko izboljšajo razmnoževanje in obnovo ribištva. Obnova teh morskih habitatov ima dodatno prednost povečanja privzema ogljika in zagotavljanja koristi za ublažitev nevihtnih valov, hkrati pa ponuja zaposlitvene možnosti v obalnih skupnostih. Shema upravljanja »pravega modrega« ribištva sprejema, da se ulov in izvoz vrst z visoko vrednostjo ne sme izvajati na račun domačih potreb ali gospodarske dejavnosti, poudarja spremljanje in izvrševanje ter spodbuja večjo domačo predelavo, da se izboljša vrednost na tono proizvoda za izvorni narod. Prava modra prehranska varnost bi prav tako spodbujala pred nevihto varne, dobro nadzorovane obrate za proizvodnjo morske hrane na kopnem, da bi stabilizirali oskrbo tako za predelovalce kot za potrošnike, in tiste, ki ni tako ozko osredotočena na luksuzni trg.

Na desetine, če ne na stotine več dejavnosti bi lahko predstavljalo modro gospodarstvo in modre finančne elemente zelenega novega dogovora. Če na zeleni new deal gledamo kot na priložnost za pogovor o oživitvi in ​​oživitvi novih področij gospodarske dejavnosti ter oblikovanju okvira financ, politike in izvrševanja za podporo takim naložbam in rasti, mora takšen pogovor vključevati modro priložnosti v oceanu, ki predstavlja 71 % našega planeta, pa tudi 100 % nas, ki smo za svoje dobro počutje odvisni od zdravja oceanov. Naš skupni cilj mora biti zagotoviti tistim, ki so najbolj ranljivi, možnost, da največ pridobijo od naših naložb, tako v morju kot na kopnem. Boljša zasnova, boljši okviri in boljše uveljavljanje so podlaga za resnično prihodnjo trajnost. Preveč enostavno je sedeti na vrhu gore in pontifikirati o tem, kaj bi moralo biti – vizija za »Green New Deal« je, da zavihamo rokave, damo vesla v vodo in potegnemo naprej.

Mark Spalding je predsednik fundacije Ocean. Angel Braestrup je članica upravnega odbora The Ocean Foundation.