Oceansko življenje lahko pomaga ublažiti podnebne spremembe: Nova študija

Žive živali hranijo ogljik. Če vzamete ribo iz morja in jo pojeste, zaloga ogljika v tej ribi izgine iz oceana. Oceansko modri ogljik se nanaša na naravne načine, na katere lahko morski vretenčarji (ne le ribe) pomagajo pri lovljenju in sekvestriranju ogljika, kar bi lahko ublažilo učinke podnebnih sprememb.

V oceanu ogljik teče skozi prehranjevalno mrežo. Najprej se fiksira s fotosintezo s fitoplanktonom na površini. S porabo se ogljik nato prenese in shrani v telesih rastlinojedih morskih živali, kot je kril. S plenjenjem se ogljik kopiči v večjih morskih vretenčarjih, kot so sardele, morski psi in kiti.

Kiti kopičijo ogljik v svojih telesih v svojem dolgem življenju, od katerega se nekateri raztezajo tudi do 200 let. Ko umrejo, se potopijo na dno oceana in s seboj odnesejo ogljik. raziskave kaže, da vsak veliki kit v povprečju veže okoli 33 ton ogljikovega dioksida. Drevo v istem obdobju prispeva le do 3 odstotke absorpcije ogljika kita.

Drugi morski vretenčarji shranjujejo manjše količine ogljika za krajša obdobja. Njihova skupna zmogljivost shranjevanja je znana kot "ogljik iz biomase". Zaščita in povečanje zalog oceanskega modrega ogljika v morskih živalih lahko privede do koristi za ohranjanje in ublažitev podnebnih sprememb.

Raziskovalna pilotna študija je bila nedavno izvedena v Združenih arabskih emiratih (ZAE), da bi pomagali razumeti potencial oceanskega modrega ogljika pri obravnavanju globalnega izziva podnebnih sprememb in pri podpiranju trajnostnega ribištva in morske politike.

Pilotni projekt ZAE je naročila Abu-Dhabi Global Environmental Data Initiative (AGEDI) in ga je sofinanciral Blue Climate Solutions, projekt Fundacija Ocean, in Okoljski program Združenih narodov (UNEP) prek GRID-Arendal, ki izvaja in izvaja Projekt Globalnega okoljskega sklada Blue Forest.

Študija je uporabila obstoječe nabore podatkov in metode za količinsko opredelitev in oceno zmogljivosti rib, kitov in delfinov, dugonov, morskih želv in morskih ptic, ki naseljujejo del morskega okolja ZAE, za shranjevanje in zadrževanje ogljika.

"Analiza predstavlja prvo revizijo in oceno politike oceanskega modrega ogljika na svetu na nacionalni ravni in bo omogočila ustreznim subjektom politike in upravljanja v ZAE, da ocenijo možnosti za morebitno izvajanje politik oceanskega modrega ogljika na lokalni in nacionalni ravni," pravi Ahmed Abdulmuttaleb Baharoon, vršilec dolžnosti direktorja AGEDI. "To delo je močno priznanje potenciala za ohranjanje in trajnostno upravljanje morskega življenja, ki bo prepoznano kot pomembna na naravi temelječa rešitev za globalni podnebni izziv," dodaja.

Ogljik iz biomase je eden od devet identificiranih poti oceanskega modrega ogljika pri čemer lahko morski vretenčarji posredujejo pri shranjevanju in sekvestraciji ogljika.

ZAE revizija oceanskega modrega ogljika

Eden od ciljev študije ZAE je bil oceniti zaloge ogljika v biomasi morskih vretenčarjev s poudarkom na emiratu Abu Dabi, za katerega je bila na voljo večina že obstoječih podatkov.

Potencial shranjevanja ogljika v biomasi je bil ocenjen na dva načina. Najprej je bil z analizo podatkov o ribiškem ulovu ocenjen potencial shranjevanja ogljika izgubljene biomase. Drugič, trenutni potencial shranjevanja ogljika v biomasi (tj. stalne zaloge ogljika v biomasi) za morske sesalce, morske želve in morske ptice je bil ocenjen z analizo podatkov o številčnosti. Zaradi pomanjkanja podatkov o številčnosti rib v času analize so bile ribe izključene iz ocen staleža ogljika v biomasi, vendar je treba te podatke vključiti v prihodnje študije.

Študija je ocenila, da je bilo leta 2018 zaradi ribiškega ulova izgubljenih 532 ton potenciala za shranjevanje ogljika v biomasi. To je skoraj enakovredno trenutnim ocenjenim 520 tonam biomase stalnih zalog ogljika morskih sesalcev, morskih želv in morskih ptic v emiratu Abu Dhabi.

Ta stalna zaloga ogljika v biomasi je sestavljena iz dolgonov (51 %), morskih želv (24 %), delfinov (19 %) in morskih ptic (6 %). Od 66 vrst, analiziranih v tej študiji (53 ribiških vrst, tri vrste morskih sesalcev, dve vrsti morskih želv in osem vrst morskih ptic), jih ima osem (12 %) stanje ohranjenosti ranljivo ali višje.

»Biomasni ogljik – in oceanski modri ogljik na splošno – je le ena od mnogih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo te vrste, zato se nanj ne bi smelo gledati ločeno ali kot nadomestilo za druge strategije ohranjanja,« pravi Heidi Pearson, strokovnjakinja za morske sesalce Univerza jugovzhodne Aljaske in vodilni avtor študije o ogljiku iz biomase. 

"Zaščita in povečanje zalog ogljika v biomasi morskih vretenčarjev je lahko ena od mnogih strategij za načrtovanje ohranjanja in blažitev podnebnih sprememb v ZAE," dodaja.

"Rezultati potrjujejo veliko ekološko vrednost kitov in drugega morskega življenja za pomoč pri blažitvi podnebja," pravi Mark Spalding, predsednik The Ocean Foundation. "Ključnega pomena je, da svetovna skupnost upošteva te dokaze kot del svojih stalnih prizadevanj za upravljanje in obnovitev morskega življenja ter obravnavanje globalnih podnebnih sprememb," dodaja.

Ocena politike oceanskega modrega ogljika

Drug cilj projekta je bil raziskati sposobnost preživetja oceanskega modrega ogljika kot političnega orodja za podporo trajnostnemu upravljanju morskih virov in boju proti podnebnim spremembam.

Študija je anketirala tudi 28 obalnih in morskih okoljskih deležnikov, da bi ocenila znanje, stališča in dojemanje koncepta oceanskega modrega ogljika in njegovega pomena za politiko. Ocena politike je pokazala, da ima uporaba politike oceanskega modrega ogljika pomemben politični pomen za področja podnebnih sprememb, ohranjanja biotske raznovrstnosti in upravljanja ribištva v nacionalnem, regionalnem in mednarodnem kontekstu.

"Velika večina udeležencev raziskave se je strinjala, da je treba povečati mednarodno priznanje vrednosti oceanskega modrega ogljika in ga vključiti v strategije za ohranjanje in blažitev podnebnih sprememb," pravi Steven Lutz, strokovnjak za modri ogljik pri GRID-Arendal in vodja avtor ocene politike. "Ne glede na nujnost zmanjšanja emisij ogljika ta raziskava potrjuje, da je ohranjanje morja kot strategija za ublažitev podnebja izvedljiva, da bo verjetno dobro sprejeta in ima velik potencial," dodaja.

"Te ugotovitve so prve te vrste na svetu in znatno prispevajo k pogovorom o ohranjanju in upravljanju oceanov v kontekstu blaženja podnebnih sprememb," pravi Isabelle Vanderbeck, strokovnjakinja za morske ekosisteme pri Programu Združenih narodov za okolje (UNEP).

»Oceanski modri ogljik je lahko ena komponenta nabora podatkov, ki se uporabljajo pri razvoju strategij za ublažitev podnebnih sprememb, trajnostnega ribištva, politike ohranjanja in morskega prostorskega načrtovanja. Ta raziskava bistveno premosti vrzel med ohranjanjem morja in politiko podnebnih sprememb ter je potencialno zelo pomembna za oceanske ukrepe, o katerih naj bi razpravljali na letošnji konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah novembra,« dodaja.

O Desetletje znanosti o oceanu Združenih narodov za trajnostni razvoj (2021–2030) razglašen decembra 2017, bo zagotovil skupni okvir za zagotovitev, da lahko znanost o oceanih v celoti podpre ukrepe držav za trajnostno upravljanje oceanov in zlasti za doseganje agende 2030 za trajnostni razvoj.

Za več informacij se obrnite na Stevena Lutza (GRID-Arendal): [e-pošta zaščitena] ali Gabriel Grimsditch (UNEP): [e-pošta zaščitena] ali Isabelle Vanderbeck (UNEP): [e-pošta zaščitena]