1. del: Nevihtni valovi: Ko ocean pride na obalo

Angel Braestrup, predsednik svetovalnega odbora, The Ocean Foundation

Vsi smo videli slike in videe. Nekateri od nas smo temu bili celo priča iz prve roke. Velika nevihta potiska vodo pred seboj, ko se prebija navzgor ob obali, močni vetrovi povzročijo, da se voda kopiči na sebi, dokler ne zadene obale in se nato skotali navznoter, odvisno od tega, kako hitro se je nevihta premikala, kako dolgo močni vetrovi potiskajo vodo in geografija (in geometrija), kje in kako zadene obalo. 

Nevihtni val ni del izračuna moči neviht, kot je orkanska »lestvica vetra Saffir Simpson Hurricane«. Večina od nas ve, da Saffir Simpson opredeljuje oznako kategorije 1-5, ki jo prejmejo orkani, odvisno od trajne hitrosti vetra (ne fizične velikosti nevihte, hitrosti gibanja nevihte, dinamičnega pritiska, hitrosti izbruhov vetra ali količine padavin itd.).

Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) je razvila model, znan kot SLOSH ali The Sea, Lake and Overland Surges from Hurricanes, za načrtovanje valov ali, kar je pomembno, za omogočanje raziskovalcem primerjave relativnih učinkov različnih neviht. Nekatere sorazmerno šibke nevihte lahko povzročijo izjemen nevihtni val, ko se reliefi in nivoji vode združijo in ustvarijo popolne pogoje. Orkan Irene je bil 1. kategorije, ko je leta 1 dosegel Severno Karolino[2011], vendar je bil njegov nevihtni val visok 8–11 čevljev in je povzročil veliko škode. Podobno je bil orkan Ike dober primer nevihte, ki je bila »samo« kategorije 2 (trajni vetrovi 110 milj na uro), ko je dosegla kopno, vendar je imela nevihtni val, ki bi bil bolj značilen za močno kategorijo 3. In Seveda, nazadnje novembra na Filipinih, je bil nevihtni val tajfuna Haiyan tisti, ki je izbrisal cela mesta in za seboj pustil opustošeno infrastrukturo, sisteme za dostavo hrane in vode ter kupe ruševin, ki so tako šokirale svet v film in fotografije.

Na vzhodni obali Anglije so v začetku decembra 2013 velike poplave poškodovale več kot 1400 hiš, prekinile železniški sistem in povzročile resna opozorila o onesnaženi vodi, napadih podgan in o tem, da je treba biti previden glede morebitne stoječe vode na vrtovih ali drugje. Njihov največji nevihtni val v zadnjih 60 letih (danes!) je prav tako močno škodoval rezervatom za divje živali Kraljevega društva za zaščito ptic (RSPB) – poplavljanje sladkovodnih lagun s slano vodo vpliva na prezimovališča ptic selivk in lahko vpliva na spomladanska sezona gnezdenja ptic (kot so grenčice).[2] En rezervat je bil večinoma zaščiten zaradi nedavno zaključenega projekta za nadzor poplav, vendar je še vedno utrpel znatno škodo na sipinah, ki so ločevale njegova sladkovodna območja od morja.

Leta 1953 je umrlo na stotine ljudi na vzhodni obali Anglije, ko je voda pritekla v nemočne skupnosti. Mnogi odzivu na ta dogodek pripisujejo rešitev na stotine, če ne na tisoče življenj v letu 2013. Skupnosti so zgradile obrambne sisteme, vključno s komunikacijskimi sistemi za nujne primere, ki so pomagali zagotoviti priprave za obveščanje ljudi, evakuacijo ljudi in reševanje, kjer je bilo potrebno .

Tega žal ne moremo trditi za vzgajališča sivih tjulnjev, kjer se sezona mladičev ravno končuje. Velika Britanija je dom tretjine svetovne populacije sivih tjulnjev. Na desetine otroški sivi tjulnji so pripeljali v reševalni center, ki ga upravlja Kraljeva družba za preprečevanje mučenja živali (RSPCA), ker jih je nevihta ločila od njihovih mater. Ti mladi mladiči so premladi, da bi znali pravilno plavati, zato so bili še posebej ranljivi. Morda bodo potrebovali oskrbo do pet mesecev, dokler se ne bodo pripravljeni hraniti sami. To je največje reševalno prizadevanje, ki ga je RSPCA kdaj morala opraviti. (Donirajte našemu skladu za morske sesalce, da pomagate zaščititi te živali.)

Drug vir pomembnih poplav iz oceana je seveda potres. Kdo lahko pozabi razdejanje cunamija v Indoneziji, na Tajskem in v okolici po potresu v božičnem tednu leta 2004? Ostaja eden najmočnejših potresov, ki so jih kdajkoli zabeležili, zagotovo med najdaljšimi, in ne samo, da je premaknil ves planet, ampak je sprožil tudi manjše potrese pol sveta stran. Prebivalci bližnje obale Indonezije niso imeli skoraj nobene možnosti, da bi ubežali 6 čevljem (dva metra) vodni steni, ki je pridrla na obalo v nekaj minutah po potresu, prebivalci vzhodne obale Afrike so se odrezali bolje, obala Antarktike pa še bolje. Obala Tajske in obalna območja v Indiji niso bila prizadeta več kot eno uro, na nekaterih območjih pa tudi dlje. In spet se je vodni zid pognal v notranjost, kolikor je mogel, nato pa se je skoraj enako hitro umaknil in s seboj odnesel velik del tega, kar je bilo uničeno na poti noter ali, oslabljeno, na poti ven.

Marca 2011 je še en močan potres ob vzhodni Japonski povzročil cunami, ki je dosegel celo 133 čevljev, ko je prišel na obalo, in se ponekod valil v notranjost skoraj 6 milj ter uničil vse na svoji poti. Potres je bil tako močan, da se je otok Honšu, največji od japonskih otokov, premaknil za približno 8 metrov vzhodno. Tresenje so spet čutili na tisoče milj stran, posledični cunamiji pa so prizadeli obalne skupnosti v Kaliforniji in celo v Čilu, približno 17,000 milj stran, so bili valovi visoki več kot šest metrov.

Na Japonskem je cunami premaknil velikanske tankerje in druge ladje s privezov daleč v notranjost in celo potisnil velikanske zaščitne strukture ob morju, znane kot tetrapodi, ki so se kotalili z valovi po skupnostih – oblika zaščite, ki je postala vzrok škode. V obalnem inženiringu so tetrapodi predstavljali štirinožni napredek pri oblikovanju valobrana, ker se valovi običajno lomijo okoli njih, kar sčasoma zmanjša škodo na valobranu. Na žalost za obalne skupnosti tetrapodni valobrani niso bili kos moči morja. Ko se je voda umaknila, se je začela kazati sama velikost nesreče. Ko so bila uradna štetja zaključena, smo vedeli, da je mrtvih, ranjenih ali pogrešanih na desettisoče ljudi, da je bilo uničenih skoraj 300,000 zgradb ter električnih, vodovodnih in kanalizacijskih napeljav; prometni sistemi so propadli; in seveda se je v Fukušimi začela ena najdaljših jedrskih nesreč, saj sistemi in rezervni sistemi niso zdržali juriša z morja.

Posledice teh velikih oceanskih valov so delno človeška tragedija, delno problem javnega zdravja, delno uničenje naravnih virov in delno propad sistemov. Toda preden se popravila sploh lahko začnejo, se obeta še en izziv. Vsaka fotografija pripoveduje del zgodbe o tisočih tonah odpadkov – od poplavljenih avtomobilov do vzmetnic, hladilnikov in drugih naprav do opek, izolacije, napeljave, asfalta, betona, lesa in drugih gradbenih materialov. Vse tiste urejene škatle, ki jih imenujemo hiše, trgovine, pisarne in šole, so se spremenile v razmočene, manjše, večinoma neuporabne kupe ruševin, prepojenih z morsko vodo in mešanico vsebine zgradb, vozil in čistilnih naprav. Z drugimi besedami, velik smrdljiv nered, ki ga je treba očistiti in odstraniti, preden se lahko začne obnova.

Za lokalne in druge vladne uradnike je težko predvideti odziv na naslednjo nevihto, ne da bi upoštevali, koliko odpadkov bi lahko nastalo, do katere stopnje bodo ostanki onesnaženi, kako jih bo treba očistiti in kje so kupi zdaj bodo neuporabni materiali odstranjeni. Po Sandyju so se odpadki s plaž v eni sami majhni obalni skupnosti dvigali nad našimi glavami, potem ko so bili presejani, razvrščeni in očiščen pesek vrnjen na plažo. In seveda je tudi težko predvideti, kje in kako bo voda prišla na obalo. Kot pri sistemih za opozarjanje na cunamije bo vlaganje v zmogljivost modeliranja nevihtnih valov (SLOSH) NOAA pomagalo skupnostim, da bodo bolje pripravljene.

Načrtovalci lahko koristijo tudi znanje, da lahko zdravi naravni sistemi obrežja – znani kot mehke ali naravne ovire za nevihte – pomagajo ublažiti učinke valov in razpršijo njihovo moč.[3] Na primer z zdravimi travniki z morsko travo, močvirji, peščenimi sipinami in mangrovami je lahko sila vode manj uničujoča in povzroči manj odpadkov ter manj izzivov po njih. Tako obnavljanje zdravih naravnih sistemov vzdolž naših obal zagotavlja več in boljši življenjski prostor za naše oceanske sosede in lahko človeškim skupnostim zagotovi rekreacijske in gospodarske koristi ter blažitev posledic nesreče.

[1] Uvod v nevihtni val NOAA, http://www.nws.noaa.gov/om/hurricane/resources/surge_intro.pdf

[2] BBC: http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-25298428

[3]Naravna obramba lahko najbolje zaščiti obale, http://www.climatecentral.org/news/natural-defenses-can-best-protect-coasts-says-study-16864