V moji otvoritveni blog leta 2021 sem pripravil seznam nalog za ohranjanje oceanov v letu 2021. Ta seznam se je začel z vključitvijo vseh enakomerno. Seveda je to ves čas cilj našega dela in je bil v središču mojega prvega letošnjega bloga. Druga točka je bila osredotočena na koncept, da je "pomorska znanost resnična." To je prvi blog v dveh delih na to temo.

Pomorska znanost je resnična in podpreti jo moramo z dejanji. To pomeni usposabljanje novih znanstvenikov, omogočanje znanstvenikom, da sodelujejo pri izmenjavi znanstvenega in drugega znanja, ne glede na to, kje živijo in delajo, ter uporabo podatkov in zaključkov za informiranje o politikah, ki ščitijo in podpirajo vse oceansko življenje.

V začetku tega leta me je intervjuval 4th dekle iz osnovne šole Venable Village v Killeenu v Teksasu za razredni projekt. Za oceansko žival, na katero se bo osredotočila pri svojem projektu, je izbrala najmanjšo pliskavko na svetu. Vaquita je omejena na majhen del severnega Kalifornijskega zaliva v mehiških vodah. Težko je bilo govoriti s tako navdušeno, dobro pripravljeno dijakinjo o hudih težavah populacije vaquita – malo verjetno je, da jih bo kaj ostalo do njenega vstopa v srednjo šolo. In kot sem ji rekel, mi to zlomi srce.

Hkrati pa ta pogovor in drugi, ki sem jih imel z mladimi študenti v zadnjih dveh mesecih, dvignejo moje razpoloženje, kot so ga vedno v moji karieri. Najmlajši so v ospredju učenja o morskih živalih, pogosto prvi pogled na znanost o morju. Starejši učenci iščejo načine, kako bi lahko nadaljevali z zanimanjem za znanost o oceanih, ko zaključijo visokošolsko izobraževanje in začnejo svojo prvo kariero. Mladi poklicni znanstveniki si želijo dodati nove spretnosti v svoj arzenal orodij za razumevanje svojih domačih oceanskih voda. 

Tu v The Ocean Foundation si že od ustanovitve prizadevamo za uvedbo najboljše znanosti v imenu oceanov. Pomagali smo vzpostaviti morske laboratorije v oddaljenih krajih, vključno z Laguno San Ignacio in Santa Rosalio, v Baja California Sur in na otoku Vieques v Portoriku, da bi zapolnili pomembne vrzeli v informacijah. V Mehiki se je delo osredotočilo na kite in lignje ter druge selitvene vrste. V Viequesu je bilo na morski toksikologiji.

Skoraj dve desetletji smo sodelovali z morskimi inštituti v več kot ducatih državah, vključno s Kubo in Mauritiusom. In prejšnji mesec smo na prvi konferenci TOF slišali besede znanstvenikov in izobraževalcev z vsega sveta, ki povezujejo pike v imenu zdravega oceana in bodočih znanstvenikov za ohranjanje morja.  

Pomorski znanstveniki že dolgo vedo, da imajo vrhovni plenilci oceana ključno vlogo pri splošnem ravnovesju naravnih sistemov. Shark Advocates International je ustanovila dr. Sonja Fordham leta 2010, da bi tako opozorila na stisko morskih psov kot opredelila politike in regulativne ukrepe, ki bi lahko izboljšali njihove možnosti za preživetje. V začetku februarja je bil dr. Fordham intervjuvan za različne medije kot soavtor novega strokovno pregledanega prispevka o statusu morskih psov po svetu, ki je bil objavljen v Narava. Dr. Fordham je bil tudi soavtor a novo poročilo o žalostnem stanju žagarjev, ena od mnogih malo razumljenih oceanskih vrst. 

»Zaradi desetletij vztrajno naraščajoče pozornosti znanstvenikov in naravovarstvenikov do rib žag je razumevanje in spoštovanje javnosti močno naraslo. Na preveč mestih pa nam zmanjkuje časa, da bi jih rešili,« je dejala v nedavnem intervjuju. »Z novimi znanstvenimi in političnimi orodji so priložnosti, da obrnemo plimovanje rib žag, boljše kot kdaj koli prej, vendar minljive. Izpostavili smo dejanja, ki lahko te izjemne živali vrnejo z roba. V glavnem potrebujemo le, da vlade ukrepajo, preden bo prepozno.«

Skupnost Ocean Foundation tudi gosti Prijatelji Havenworth Coastal Conservation, organizacija, ki jo vodi Tonya Wiley, ki je prav tako globoko predana ohranjanju žag, zlasti edinstvene žagače s Floride, ki pluje po vodah Mehiškega zaliva. Tako kot dr. Fordham tudi gospa Wiley vzpostavlja povezave med znanostjo, ki jo potrebujemo za razumevanje življenjskih ciklov morskih živali, znanostjo, ki jo potrebujemo za razumevanje njihovega statusa v divjini, in politikami, ki jih potrebujemo za obnovitev številčnosti – tudi kot prav tako si prizadevajo izobraževati znanstvenike, oblikovalce politik in splošno javnost o teh izjemnih bitjih.

Ostali projekti kot npr Seven Seas Media in Svetovni dan oceanov prizadevati si pomagati narediti pomorsko znanost živo in prepričljivo ter jo povezati s posameznimi dejanji. 

Na ustanovni konferenci je Frances Kinney Lang govorila o Oceanski konektorji program, ki ga je ustanovila za pomoč mladim študentom pri povezovanju z morjem. Danes njena ekipa vodi programe, ki povezujejo študente v Nayaritu v Mehiki s študenti v San Diegu v Kaliforniji v ZDA. Skupaj s selitvijo spoznavajo vrste, ki so jim skupne – in tako bolje razumejo medsebojne povezave oceana. Njeni učenci so bili malo poučeni o Tihem oceanu in njegovih čudesih, čeprav so živeli manj kot 50 milj od njegovih obal. Njeno upanje je, da bo tem študentom pomagala, da se bodo vse življenje ukvarjali z znanostjo o morju. Tudi če ne gredo vsi naprej v pomorske vede, bo vsak od teh udeležencev vsa delovna leta nosil posebno razumevanje odnosa do morja.

Ne glede na to, ali gre za spreminjanje temperature, kemije in globine oceana ali druge učinke človeških dejavnosti na ocean in življenje v njem, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da razumemo bitja oceana in kaj lahko storimo, da podpremo uravnoteženo obilje. Znanost podpira ta cilj in naša dejanja.