Razlitje Sundarbana: ogrožene mangrove in delfini

Mark J. Spalding, predsednik

V torek zjutraj smo se zbudili s slabimi novicami o ladijski nesreči v vodah Bangladeša. Southern Star-7, tanker, je trčil v drugo ladjo, posledica pa je bilo razlitje približno 92,000 litrov kurilnega olja. Prevoz po tej poti je bil ustavljen, potopljeno ladjo pa so v četrtek uspešno odvlekli v pristanišče, s čimer so zaustavili dodatno razlitje. Vendar pa se iztekla nafta še naprej širi po enem najdragocenejših naravnih območij v regiji, sistemu obalnih gozdov mangrov, znanem kot Sundarbans, ki je od leta 1997 na Unescovem seznamu svetovne dediščine in je priljubljena turistična destinacija.  

Blizu Bengalskega zaliva v Indijskem oceanu je Sundarbans območje, ki se razteza čez delte rek Ganges, Brahmaputra in Meghna ter tvori največji mangrov gozd na svetu. Je dom redkih živali, kot je bengalski tiger, in drugih ogroženih vrst, kot so rečni delfini (Irawaddy in Ganges) ter indijski pitoni. Bangladeš je leta 2011 ustanovil zaščitena območja za delfine, ko so uradniki izvedeli, da Sundarbans gosti največjo znano populacijo delfinov Iravadija. Komercialni ladijski promet je bil v njenih vodah prepovedan v poznih 1990-ih, vendar je vlada dovolila začasno ponovno odprtje nekdanje ladijske poti po zasipanju alternativne poti leta 2011.

Iravadski delfini zrastejo do osem metrov v dolžino. So modro-sivi delfini brez kljuna z zaobljeno glavo in prehrano, ki je predvsem riba. So tesno povezani z orkami in so edini znani delfini, ki pljuvajo med hranjenjem in druženjem. Poleg varnosti ladijskega prometa so grožnje Iravadiju tudi zapletanje v ribiško orodje in izguba habitata zaradi človekovega razvoja in dviga morske gladine.  

Danes zjutraj smo pri BBC-ju izvedeli, da je "vodja lokalne pristaniške uprave povedal novinarjem, da bodo ribiči uporabili 'gobe in vreče' za zbiranje razlite nafte, ki se je razširila na 80-kilometrsko območje." Medtem ko oblasti domnevno pošiljajo razpršila na območje, sploh ni jasno, ali bo uporaba kemikalij koristila delfinom, mangrovam ali drugim živalim, ki živijo v tem bogatem sistemu. Pravzaprav glede na nastajajoče podatke o nesreči Deepwater Horizon leta 2010 v Mehiškem zalivu vemo, da imajo disperzanti res dolgoročne strupene učinke na življenje v oceanu in da lahko motijo ​​naravno razgradnjo nafte v vodi. , kar zagotavlja, da se zadržuje na oceanskem dnu in ga lahko razburkajo nevihte.

Vsi vemo, da so lahko kemične sestavine nafte (vključno s proizvodi, kot sta plin ali dizelsko gorivo) smrtonosne za rastline in živali, vključno z ljudmi. Poleg tega lahko mazanje morskih ptic in drugih morskih živali zmanjša njihovo sposobnost uravnavanja telesne temperature, kar povzroči smrt. Ena od strategij je odstranjevanje nafte prek loput in drugih sredstev. Druga možnost je uporaba kemičnih disperzij.