Danes se ZDA ponovno pridružujejo Pariškemu sporazumu, globalni zavezi za boj proti podnebnim spremembam z nacionalnimi in mednarodnimi skupnimi ukrepi. Tako bo od 197 držav ostalo le sedem držav, ki niso pogodbenice sporazuma. Izstop iz Pariškega sporazuma, ki so se mu ZDA pridružile leta 2016, je bil deloma nesporazum, da bi stroški in posledice neukrepanja močno presegli stroške obravnavanja podnebnih sprememb. Dobra novica je, da se vračamo k sporazumu bolje obveščeni in opremljeni za potrebne spremembe kot prej.

Medtem ko je človekova motnja v podnebju največja grožnja oceanu, je ocean tudi naš največji zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. Začnimo torej delati na obnovi lastne sposobnosti oceana za absorpcijo in shranjevanje ogljika. Zgradimo zmogljivost vsake obalne in otoške države za spremljanje in načrtovanje rešitev za vode svoje države. Obnovimo travnike z morsko travo, slana močvirja in mangrove gozdove ter pri tem zaščitimo obalo z ublažitvijo nevihtnih valov. Ustvarimo delovna mesta in nove finančne priložnosti okoli takih naravnih rešitev. Prizadevamo si za obnovljivo energijo iz oceanov. Hkrati razogljičimo ladijski promet, zmanjšajmo emisije iz oceanskega prometa in uporabimo nove tehnologije, da bo ladijski promet učinkovitejši.

Delo, potrebno za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, bi se nadaljevalo ne glede na to, ali so ZDA pogodbenice sporazuma ali ne, vendar imamo priložnost, da uporabimo njegov okvir za uresničevanje naših skupnih ciljev. Obnovitev zdravja in številčnosti oceanov je zmagovalna, pravična strategija za ublažitev najhujših učinkov podnebnih sprememb in podporo vsemu oceanskemu življenju – v dobro celotnega človeštva.

Mark J. Spalding v imenu The Ocean Foundation