Teu fa'afaigaluega i se fa'anatura olaola i le gataifale, e fa'aleleia ai le soifua manuia o tagata. Ma, o le a toe totogi mai ia i tatou i le tele o taimi.

Manatua: E pei o le tele o isi faʻalapotopotoga, Earth Day Network na siitia lona 50th Fa'amanatuina o le Tausaga i luga ole laiga. E mafai ona e mauaina ii.

O le 50th Fa'amanatuina o le Aso o le Lalolagi ua iinei. Ae o se luitau mo i tatou uma. E faigata ona mafaufau e uiga i le Aso o le Lalolagi a'o fa'aalu le tele o le taimi i totonu, mamao ese mai se fa'amata'u le vaaia i lo tatou soifua maloloina ma e pele ia i tatou. E faigata ona vaai faalemafaufau i le tele o le mama o le ea ma le vai i ni nai vaiaso pupuu ona o lo matou nonofo i le fale e "faʻamafola le piʻo" ma laveaʻi ola. E faigata ona valaau mo tagata uma e foia suiga o le tau, faʻaitiitia le filogia, ma faʻatapulaʻaina le taumafaina pe a 10% o tagata faigaluega a le tatou atunuʻu o loʻo faila mo le leai o ni galuega, ma e tusa ma le 61% o le faitau aofaʻi o le tatou atunuʻu ua afaina i tulaga tau tupe. 

Ae ui i lea, e mafai ona tatou vaʻai i se isi auala. E mafai ona amata ona tatou mafaufau i le auala e faia ai isi laasaga mo lo tatou paneta i le auala sili e mafai ai mo o tatou nuu. Ae fa'afefea le faia o gaioiga fa'alelei o le tau e lelei fa'afaigaluega? Lelei mo le fa'aosofiaga mo se taimi pupuu ma toe amata le tamaoaiga, lelei mo tapenaga fa'afuase'i, ma lelei mo le fa'aitiitia o tatou fa'aletonu ile manava ma isi ma'i? Ae faʻapefea pe a mafai ona tatou faia ni gaioiga e maua ai le tele o mea tau tamaoaiga, soifua maloloina, ma agafesootai mo i tatou uma?

E mafai ona tatou mafaufau pe faʻafefea ona faʻafefete le pi i luga o le faʻalavelave o le tau ma vaʻaia le faʻalavelave o le tau o se mea faʻasoa (e le pei o le faʻamaʻi). E mafai ona tatou fa'aitiitia pe fa'ate'aina a tatou kasa kasa, fa'atupu galuega fa'aopoopo i le suiga. Tatou te mafaia fa'ato'a fa'aoso e le mafai ona tatou aloese mai ai, o se mea atonu na aumaia ai e le faʻamaʻi ia i tatou se vaaiga fou. Ma, e mafai ona tatou vaʻai i faʻamataʻu ma teu faʻafaigaluega i sauniuniga ma le toe faʻaleleia i le lumanaʻi.

Fa'aataga Ata: Greenbiz Group

O nisi o i latou o loo pito i luma o suiga o le tau o i latou ia o loo nonofo i gataifale ma e faigofie ona aafia i afa, afa ma le maualuga o le suasami. Ma o na alalafaga e manaʻomia ona iai ni faiga faʻaleleia mo se tamaoaiga faʻalavelave - pe mafua mai i le fuga o limu oona, o se afa, o se faʻamaʻi poʻo se suauu masaa.

O lea la, pe a mafai ona tatou iloa taufaamatau, e tusa lava pe le o lata mai, ona tatau lea ona tatou faia mea uma tatou te mafaia e saunia ai. E pei lava o i latou o loʻo nonofo i sone afā o loʻo i ai auala e sosola ese ai, tapuni o afa, ma fuafuaga faʻalavelave faʻafuaseʻi - e tatau i nuu uma ona mautinoa o loʻo i ai a latou faiga talafeagai e puipuia ai tagata, o latou fale ma mea e ola ai, o atinaʻe lautele ma punaoa faanatura i luga. lea latou te faalagolago i ai.

E le mafai ona tatou fausia se pa'u i luga o nu'u o le gataifale vaivai e avea o se puipuiga umi mai suiga i le loloto o le sami, kemisi, ma le vevela. E le mafai ona matou tuʻuina se matapulepule i luga o latou foliga, pe taʻu atu ia i latou e #stayhome ona faʻailoga lea o se lisi o siaki saogalemu ua maeʻa. O le faia o gaioiga i luga o le gataifale o loʻo teu faʻafaigaluega i se fuafuaga pupuu ma taimi umi, o se tasi e maua ai le tele o sauniuniga mo faʻalavelave faʻafuaseʻi. ma lagolagoina le soifua manuia o tagata ma manu i lea aso ma lea aso.

E le mafaitaulia le faitau miliona o eka o togatogo, mutia, ma masima masima ua leiloloa i galuega a tagata i le US ma le lalolagi atoa. Ma o lea, ua leiloa foi lenei faiga faalenatura mo nuu tu matafaga.

Peitaʻi, ua matou aʻoaʻoina e lē mafai ona matou faalagolago i “mea tetele efuefu” e puipuia ai ala savali, auala, ma fale. O pa sima tetele o le sami, faaputuga maa ma rip-rap e le mafai ona faia le galuega e puipuia ai a tatou atinaʻe. Latou te atagia le malosi, latou te le mitiia. O lo latou lava fa'ateleina o le malosi e fa'avaivaia ai i latou, ta ma malepe ai. O le malosi o lo'o atagia e tafi ese ai le oneone. E avea i latou ma projectiles. O le tele o taimi, latou te puipuia le isi tuaoi ae le o le isi. 

O lea la, o le a le mea e sili atu, e sili atu le umi o tupe teu faafaigaluega? O le a le ituaiga puipuiga e gaosia e le tagata lava ia, e tele lava ina toe faʻaleleia e le tagata lava ia pe a uma se afa? Ma, faigofie ona fai fa'atusa? 

Mo nuu i le gataifale, o lona uiga o le teu faafaigaluegaina i le kaponi lanumoana—o tatou vao vao, togatogo, ma masima masima. Matou te fa'aigoaina nei nofoaga o le “kaponi lanumoana” aua latou te ave ma teuina le kaponi-e fesoasoani e fa'aitiitia ai a'afiaga o le tele o kasa kasa i luga o le sami ma le ola i totonu.

E faʻapefea la ona tatou faia lenei mea?

  • Toe fa'afo'i le kaponi lanumoana
    • toe totoina togatogo ma mutia vao
    • toe fa'aleleia e toe fa'afo'i lo tatou eleele taufusi
  • Fausia tulaga tau si'osi'omaga e lagolago ai le soifua maloloina aupito maualuga
    • vai mama-fa'ata'ita'iga fa'atapula'a tafe mai galuega fa'atatau i fanua
    • leai se eli, leai ni atina'e efuefu lata ane
    • e maualalo le a'afiaga, fa'apena lelei atina'e e lagolago ai gaioiga lelei a tagata (eg marinas)
    • fa'ailoa le fa'aleagaina mai atina'e fa'aletonu o iai nei (fa'ata'ita'iga o fa'atūlaga malosi, paipa ua mou, mea fagota aitu)
  • Fa'ataga le fa'afouina fa'anatura i le mea tatou te mafaia, toe toto pe a mana'omia

O le a se mea tatou te maua mai ai? Toe fa'aleleia le tele.

  • Se seti o faiga masani e mitiia le malosi o le afa, o galu, o galu, e oo lava i nisi o matagi (e oo atu i se tulaga)
  • Toe fa'aleleia ma galuega puipuia
  • Mataitu ma su'esu'ega galuega
  • Fa'aleleia fale fai faiva ma nofoaga e lagolago ai le saogalemu o mea'ai ma galuega fa'aletamaoaiga fa'afaifaiva (fa'afiafiaga ma pisinisi)
  • Va'aiga ma matafaga (nai lo puipui ma papa) e lagolago ai turisi
  • Fa'aitiitia le tafe a'o fa'amamāina e nei faiga le vai (fa'amama o fa'ama'i ma mea fa'aleaga)
Talafatai ma le vasa va'ai mai luga

E tele fa'amanuiaga fa'ale-agafesootai mai vai mama, tele faigafaiva, ma galuega toe fa'aleleia. O le fa'aputuina o le kaponi ma le fa'aputuina o fa'amanuiaga o fa'alapotopotoga fa'anatura i le gataifale e sili atu i togavao fa'ateresitila, ma o le puipuia o ia mea e mautinoa ai e le toe fa'asa'olotoina le kaponi. E le gata i lea, e tusa ai ma le High Level Panel for a Sustainable Ocean Economy (lea o loʻo avea ai aʻu ma faufautua), o auala faʻavae faʻavae i totonu o eleele susu na mataʻituina e "faʻamautinoa le tutusa o alii ma tamaitai ao faʻalauteleina pisinisi i luga o le sami ma faʻaleleia avanoa maua ma ola ai.” 

O le toe faʻaleleia ma le puipuiga o le carbon blue e le naʻo le puipuia o le natura. O le tamaoaiga lea e mafai e malo ona fausia mo le tamaoaiga atoa. O le tipiina o lafoga ua matelaina ai malo o punaoa i le taimi lava e sili ona manaʻomia ai (seisi lesona mai le faʻamaʻi). O le toe fa'afo'isia ma le puipuiga o le kaponi lanumoana ose matafaioi a le malo ma i totonu o ana agava'a. E maualalo le tau, ma e maualuga le tau o le kaponi lanumoana. O le toe faʻaleleia ma le puipuiga e mafai ona ausia e ala i le faʻalauteleina ma le faʻavaeina o faiga faʻapaʻaga fou a le malo ma le tumaʻoti, ma faʻamalosia mea fou e maua ai galuega fou faʻapea foʻi ma le tele o meaʻai, tamaoaiga, ma le saogalemu i le gataifale.

O le uiga lea o le maufetuuna’i pe a feagai ma le tele o fa’alavelave o le tau: ia faia tupe teufaafaigaluega i le taimi nei e tele ni fa’amanuiaga-ma ofo atu se auala e fa’amautu ai nu’u a’o latou toe fo’i mai le tele o fa’alavelave, tusa lava po’o le a le mafua’aga. 

Na taʻua talu ai nei e se tasi o le faʻatulagaina o le Aso Muamua o le Lalolagi, Denis Hayes, na ia manatu o le 20 miliona o tagata na auai e faʻamanatu na talosaga mo se mea e sili atu le tulaga ese nai lo i latou na tetee i le taua. Sa latou talosagaina se suiga taua i le auala e puipuia ai e le malo le soifua maloloina o ona tagata. Muamua, ia taofi le filogia o le ea, vai ma le eleele. Ia faʻatapulaʻaina le faʻaaogaina o mea oona e faʻaumatia ai manu faʻatauvaʻa. Ma atonu o le mea e sili ona taua, ia teu faʻafaigaluega i na taʻiala ma tekinolosi e toe faʻaleleia ai le tele mo le manuia o tagata uma. I le faaiuga o le aso, matou te iloa o le teufaafaigaluegaina o piliona i le ea mama ma le vai mama na maua ai le toe foi atu i tagata Amerika uma o le miliona-ma fausia ai pisinisi malolosi e tuuto atu i na sini. 

O le teu fa'afaigaluegaina i le kaponi lanumoana o le a maua ai fa'amanuiaga tutusa-e le gata mo nu'u tu matafaga, ae mo mea ola uma i luga o le fogaeleele.


Mark J. Spalding, Peresetene o le Ocean Foundation o se sui o le Ocean Studies Board o le National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine (USA). O lo'o galue o ia i le Sargasso Sea Commission. O Mareko o se Uso Sinia i le Nofoaga Autu mo le Blue Economy i le Middlebury Institute of International Studies. Ma, o ia o se Faufautua i le High Level Panel for a Sustainable Ocean Economy. E le gata i lea, o loʻo galue o ia o le faufautua i le Rockefeller Climate Solutions Fund (faʻaputuga faʻatupeina o le sami e leʻi tupu muamua) ma o se sui o le Pool of Experts for the UN World Ocean Assessment. Na ia mamanuina le polokalame muamua o le carbon offset blue, SeaGrass Grow. O Mareko ose tagata poto i faiga fa'ava-o-malo ma tulafono tau le siosiomaga, faiga fa'avae ma tulafono o le sami, ma le fa'ameaalofa i gataifale ma gataifale.