Tusitala: Mark J. Spalding ma Hooper Brooks
Igoa Lomiga: Fuafuaga Fa'ata'ita'iga
Aso Fa'asalalau: Aso Tofi, Tesema 1, 2011

E iloa e tagata fai fuafuaga uma le mea lenei: O gataifale o le US o nofoaga pisi tele, ma le tele o faʻaoga faʻaoga a tagata ma manu. Ina ia fa'alelei na fa'aoga-ma puipuia ai mea leaga-na tu'uina atu e Peresitene Obama ia Iulai 2010 se fa'atonuga fa'atonu e fa'atūina ai fuafuaga fa'afanua o le gataifale e fai ma meafaigaluega mo le fa'aleleia atili o pulega o le sami.

I lalo o le poloaiga, o le a iu lava ina fa'afanua vaega uma o ogasami o Amerika, e fa'amalamalama ai po'o fea vaega e tatau ona tu'u ese mo le fa'asao ma mea e mafai ona fa'aoga tatau ai fa'aoga fou e pei o le malosi o le matagi ma galu ma fa'ato'aga o le sami.

O se tulaga faaletulafono mo lenei faʻatonuga o le feterale o le Coastal Zone Management Act, e faʻamutaina talu mai le 1972. O faʻamoemoega o le polokalame o lena tulafono e tumau pea: "faʻasao, puipuia, atiina ae, ma pe a mafai, ia toe faʻaleleia pe faʻaleleia punaoa o le sone o le gataifale o le atunuʻu. .” E tolusefulufa setete o lo'o fa'atinoina polokalame i lalo ole Polokalama Fa'afoe ole Sone Talafatai a le CZMA. E luasefulu-valu fa'asao o le gataifale o lo'o avea ma fale su'esu'e i lalo o lana National Estuarine Research Reserve System. O lea ua una'ia e le fa'atonuga fa'atonu a le peresetene se va'aiga sili atu i le gataifale.

O lo'o iai le mana'oga. E silia ma le afa o le faitau aofaʻi o le lalolagi e nonofo i totonu o le 40 maila mai le talafatai. O lena fuainumera e mafai ona aʻe i le 75 pasene i le 2025, e tusa ai ma nisi faʻamatalaga.
E 200 pasene o turisi uma e faia i le gataifale, aemaise lava i tafatafa o le vai, i matafaga ma aau lata ane. O le gaioiga o le tamaoaiga o loʻo faʻatupuina i totonu o le sone tau tamaoaiga a Amerika-e faʻalauteleina le XNUMX maila mai fafo-e faʻatusalia ai le selau piliona o tala.

O lenei gaioiga fa'atosina e fa'atupu ai ni lu'itau mo nu'u tu matafaga. E aofia ai:

  • Puleaina o le mautu o nuu ma afioaga i se tamaoaiga le mautu o le lalolagi, faatasi ai ma gaoioiga tau tamaoaiga e le gata i vaitau ma pe a aafia i le tamaoaiga ma le tau.
  • Fa'aitiitia ma fetuutuuna'i i a'afiaga o suiga o le tau i le gataifale
  • Fa'atapula'aina o a'afiaga fa'aletagata e pei o meaola fa'alavelave, filogia i luga o le matafaga, fa'aleagaina nofoaga, ma fagota tele.

Folafolaga ma omiga

Fuafuaga fa'apitonu'u ole gataifale ose mea faigaluega fou mo fuafuaga mai le va'aiga fa'atulafonoina. E aofia ai metotia ma luʻitau e tutusa ma fuafuaga faʻateresitila, ae e iai foʻi ona uiga uiga ese. Mo se fa'ata'ita'iga, o le a fa'atupu ai ni tuaoi fa'apitoa i totonu o se vasa matala muamua—o se manatu e mautinoa e fa'aita ai i latou ua fa'aipoipo i le manatu o se vasa vao, matala, ma avanoa. 

O le gaosiga o le suauu ma le kesi i fafo, fela'uaiga, tafaoga, turisi, ma faafiafiaga o nisi ia o afi e fa'aosoina ai lo tatou tamaoaiga. O le sami o loʻo feagai ma le faʻateleina o le malosi mo atinaʻe aʻo tauva pisinisi mo avanoa masani, ma o manaʻoga fou e tulaʻi mai i mea faʻaoga e pei o malosiaga faʻafouina i fafo ma faʻatoʻaga. Talu ai ona o le pulega o le vasa feterale i aso nei ua vaevaeina i le 23 ofisa feterale eseese, o vasa vasa e masani ona pulea ma faʻatonutonu vaega e ala i vaega ma mataupu i mataupu, e aunoa ma le tele o iloiloga mo fefaʻatauaʻiga poʻo aafiaga faʻaopoopo i isi gaioiga a tagata poʻo le siosiomaga o le gataifale.

O nisi fa'afanua o le gataifale ma fuafuaga mulimuli ane na tutupu i ogasami o Amerika mo le tele o tausaga. I lalo o le CZMA, ua fa'afanua le sone o le gataifale o Amerika, e ui atonu e le'o atoatoa na fa'afanua. O nofoaga puipuia i tafatafa o Cape Canaveral, fale eletise faaniukilia, poʻo isi sone maaleale i luga o le eleele na mafua mai i fuafuaga mo le atinaʻeina o le gataifale, marinas, ma auala o felauaiga. O loo faafanua auala e feoa'i ai ma nofoaga e fafaga ai tafola taumatau i North Atlantic, ona o le lavea o vaa—o se mafuaaga tele o le oti o le tafola taumatau—e mafai ona matua faaitiitia pe a fetuutuunai auala o vaa e aloese ai.

E faapena foi taumafaiga o loo faagasolo mo uafu i Kalefonia i saute, lea ua afaina ai le tele o ituaiga o tafola. I lalo o le setete o le 1999 Marine Life Protection Act o ofisa o le malo, faalapotopotoga e le o ni polofiti e fa'atulagaina fa'afiafiaga ma sui o pisinisi faifaiva fa'apisinisi, ma ta'ita'i o alalafaga ua tauivi e fa'ailoa po'o fea vaega o le talafatai o Kalefonia e sili ona puipuia ma po'o fea fa'aoga e mafai ona fa'atinoina i isi eria.

O le faʻatonuga a le peresetene ua faʻatulagaina ai le tulaga mo se taumafaiga sili atu a le CMSP. I le tusiaina o se lomiga i le 2010 o le tusi talaaga Aquatic Conservation: Marine and Freshwater Ecosystems, na faamatalaina ai e G. Carleton Ray o le Iunivesite o Virginia le sini autu a le pulega: “O le fuafuaina o le gataifale ma le gataifale e maua ai se faiga faavae mo le sosaiete e fuafua lelei pe faapefea ona vasa ma vasa. gataifale e tatau ona faʻaogaina ma puipuia i le taimi nei ma mo tupulaga o le lumanaʻi." O le faagasologa o loʻo faʻamoemoeina, na ia fai mai ai, "ia faʻateleina ma le faʻaeteete mea tatou te maua mai le sami ae faʻaitiitia le faʻamataʻu i lona soifua maloloina. O se fa'amanuiaga mata'ina, o le fa'aleleia atili lea o le tomai o pulega eseese e fa'amaopoopo lelei a latou fa'amoemoe e ala i fuafuaga lautele."

O lo'o aofia i totonu o le fa'atonuga fa'atonu o le sami fa'alotoifale o le atunu'u ma sone fa'apitoa tau tamaoaiga, Vaituloto Tele, ma le fata o le konetineta, fa'alautele aga'i atu i uta e o'o atu i le vai maualuga ma e aofia ai faga ma faga i uta.

O le a le mea e mana'omia?

Ole fa'agasologa ole fuafuaga ole gataifale e le tutusa ma se fa'alapotopotoga fa'alaua'itele lea e fa'apotopoto uma ai pa'aga e fa'atalanoa pe fa'apefea ona fa'aogaina nofoaga i le taimi nei ma pe fa'apefea ona fa'aogaina fa'aopoopo, po'o atina'e. E masani ona amata le charrette i se faavaa faapitoa, e pei o le auala o le a feagai ai se nuu ma luitau o le saunia o atinae mo se tamaoaiga maloloina, siosiomaga, ma sosaiete.
O le lu'itau i le gataifale o le fa'amautinoaina o le charrette e fa'atusalia i latou o lo'o fa'alagolago i ai le tamaoaiga (fa'ata'ita'iga, fagota ma le va'aiga tafola); o lona gafatia e faʻaalia i luga o le laulau e manino lava faʻatapulaʻa; ma o latou filifiliga, pe a faia ni faaiuga sese, e sili atu ona faatapulaaina. E le gata i lea, o suiga o le vevela ma le kemisi, faʻapea foʻi ma le faʻaleagaina o mea e nonofo ai, e mafai ona mafua ai suiga i le nofoaga o le !sh ma isi meaola o le gataifale, e faigata ai ona iloa nofoaga patino e faʻaoga faapitoa. 

Fuafuaga fa'apitonu'u ole gataifale e mafai foi ona taugata tele. O se fuafuaga atoatoa mo se vaega ua tuuina atu e tatau ona amanaia le tele o elemene. E aofia ai le atina'eina o meafaigaluega mo le su'esu'eina o le vasa tele e fuaina ai le ilititai, sone o le tai, nofoaga o lo'o lata ane, o le fogafale o le sami, ma vaega i lalo ifo o le fogafale o le sami, fa'apea so'o se pulega fa'afa'afa'afa'afa'afa'atia i totonu o se vaega. Faigafaiva, eli, suau'u ma kesi gaosiga, nofoaga o lo'o lisiina mo le suau'u ma le kesi ae le'i fa'aaogaina, uila afi, fa'ato'aga figota, va'a, fa'afiafiaga, va'aiga tafola, ma isi fa'aoga a tagata e tatau ona fa'afanua. E fa'apea fo'i auala e fa'aoga e o'o atu ai i nofoaga mo na fa'aoga.

O le fa'afanua atoa o le a aofia ai ituaiga o la'au ma mea e nonofo ai i luga o le gataifale ma ogasami lata ane, e pei o togatogo, mutia vao, fa'ama'i, ma taufusi. O le a faataʻitaʻia ai le vasa “o mai le tai maualuga i tua atu o le fata konetineta, e taʻua o le benthic community, lea e tele ituaiga o !sh ma isi manu e faaalu ai se vaega po o le taamilosaga atoa o le olaga. E tu'ufa'atasia ai fa'amatalaga fa'apitoa fa'afanua ma fa'aletino e uiga i le faitau aofa'i o manu felelei ma fa'asologa o femalaga'iga ma nofoaga e fa'aoga mo le fa'aola ma fafaga. E tāua fo'i le fa'ailoaina o nofoaga e fa'aoga ai tamaiti laiti ma isi manu. O le elemene faaletino e taua tele i le vasa mataʻutia, ma e masani ona le amanaiaina i le CMSP faʻafanua.

"O le CMSP o loʻo faʻamoemoe e avea, pe faʻamoemoe o le a avea, faʻavae faʻasaienisi ma faʻasaienisi misiona e faia i le valu masina i le tausaga i le Aquarius Reef Base, na o le pau lea o le lalolagi suʻesuʻega i lalo o le sami, fetuutuunai i le tali atu i faʻamaoniga fou, tekinolosi, ma le malamalama," o le tusi lea a Ray. . O le tasi fa'amoemoe o le fa'amatagofieina o nofoaga e ono fa'aogaina ai ni fa'aoga fou, e pei o le gaosiga o le malosi po'o nofoaga fa'asao. O le isi fa'amoemoe o le fa'amautinoaina o tagata o lo'o i ai nei e fa'ailoa ma malamalama pe fa'apefea ma po'o fea e fai ai a latou gaioiga i totonu o le faafanua.

Afai e mafai, o le a fa'aaofia fo'i ala femalaga'iga a manu felelei, sua mamame, laumei sami, ma !sh ina ia fa'amamafaina a latou alalaupapa o le fa'aogaina. O le fa'amoemoe o le fa'aogaina lea o fa'amaumauga o fa'amatalaga e tu'uina atu ai i pa'aga ma tagata fai fuafuaga se meafaigaluega e maua ai le maliliega ma faia ni fuafuaga e fa'amalieina ai fa'amanuiaga mo tagata uma.

O le a le mea ua fai i le taimi nei?

I le faalauiloaina o le taumafaiga a le atunuu atoa o le gataifale, na faatuina ai e le malo tele i le tausaga na tea nei se faalapotopotoga soofaatasi a le National Ocean Council o lana komiti faamaopoopo pulega, i le feutagai ai ma sui e 18 mai le setete, ituaiga, ma le lotoifale o malo ma faalapotopotoga, o le a avea o se vaega autu e faamaopoopoina i luga. mataupu tau faiga faavae o le vasa. Fuafuaga fa'avanoa o le gataifale e tatau ona atia'e mo itulagi e iva i le amataga o le 2015. Sa faia sauniga fa'alogo i le atunu'u atoa i le amataga o lenei tausaga e maua ai ni manatu i le faiga CMSP. O lena taumafaiga o se amataga lelei, ae o loʻo talosagaina e le tele o vaega lagolago mo nisi mea. I se tusi na tuʻuina atu i le Konekeresi i le faaiuga o Setema, o le Ocean Conservancy-o le Washington-based nonprofit-na taʻua ai o le tele o setete ua uma ona aoina faʻamaumauga ma fatuina faʻafanua o le sami ma le gataifale faʻaoga. “Ae,” o le tala lea a le tusi, “e le mafai e setete ona!x le pulega o le sami a lo tatou atunuu i latou lava. Ona o le matafaioi masani a le malo tele i ogasami feterale, e tatau i le malo tele ona fausia i luga o taumafaiga faʻaitulagi o loʻo i ai nei e fesoasoani e taʻitaʻia le atinaʻe o le sami i auala talafeagai." O se tala o le taumafaiga ua uma ona faia i Massachusetts na saunia e Amy Mathews Amos, o se faufautua tutoʻatasi o le siosiomaga, e leʻi leva ona tuʻuina atu le faʻatonuga a le peresetene i le tausaga talu ai. “Mo le tele o tausaga ua fa'aaogaina e nu'u sone e fa'aitiitia ai fete'ena'iga o le fa'aogaina o fanua ma puipuia ai tau o meatotino. I le 2008, na avea Massachusetts ma setete muamua e faʻaogaina lenei manatu i le vasa, "na tusia e Amos i le" Obama Enacts Ocean Zoning, "na lafoina i le 2010 i www.blueridgepress.com, o se aoina i luga ole laiga o koluma fa'atasi. “Faatasi ai ma le pasiaina e le setete o se tulafono atoatoa o le 'sona' o le sami, ua i ai nei se auivi e iloa ai po o fea nofoaga i fafo e talafeagai mo le faʻaaogaina, ma faʻailoga muamua feteʻenaʻiga." 

E tele mea ua ausia i totonu o le tolu tausaga talu ona manaʻomia e le Massachusetts Ocean Act le malo o le setete e atiaʻe se fuafuaga atoatoa o le pulea o le sami lea e faʻamoemoe e tuʻufaʻatasia i totonu o le National Oceanic and Atmospheric Administration's o loʻo i ai nei fuafuaga tau pulega sone ma faʻamalosia e ala i tulafono faatonutonu ma faʻatagaina faiga. . Laasaga muamua e aofia ai le fuafuaina po'o fea fa'aoga fa'apitoa o le sami o le a fa'atagaina ma po'o fea le fa'aoga o le sami e fetaui.

Ina ia faafaigofie le faagasologa, na faia ai e le setete se Komisi Faufautua o le Vasa ma le Fono Faufautua Saienisi. Sa fa'atulaga fonotaga fa'alaua'itele i le gataifale ma nu'u i uta. E ono vaega faigaluega a le lala sooupu na faia e maua ma au'ili'ili fa'amaumauga e uiga i nofoaga e nonofo ai; !series; felauaiga, folauga, ma atinae tetele; palapala; faafiafiaga ma auaunaga faaleaganuu; ma malosiaga fa'afouina. O se faiga fou i luga ole laiga e ta'ua o le MORIS (Massachusetts Ocean Resource Information System) na fausia e su'e ma fa'aali fa'amatalaga fa'afanua e fa'atatau i le sone tu matafaga o Massachusetts.

E mafai e tagata fa'aoga MORIS ona va'ava'ai i fa'amaumauga o fa'amaumauga eseese (fa'amauga o tai, nofoaga puipuia o le gataifale, nofoaga e maua ai, moega eelgrass) i tua o ata o le ea, tuaoi fa'apolokiki, punaoa faanatura, fa'aoga e tagata, bathymetry, po'o isi fa'amaumauga, e aofia ai fa'afanua fa'avae Google. O le sini o le fa'ataga lea o fa'apolofesa tau pulega o gataifale ma isi tagata fa'aoga e fai fa'afanua ma la'u mai fa'amaumauga moni mo le fa'aoga i se faiga fa'afanua fa'afanua ma mo fuafuaga fa'atatau.

E ui ina sa tu'uina atu ile 2010 le fa'ata'ita'iga o le fa'afoega o fuafuaga mo Massachusetts, ae o le tele o fa'amaumauga ma fa'afanua e le'i mae'a. O lo'o fa'agasolo atu taumafaiga e atia'e fa'amatalaga sili atu o fa'amatalaga tau pisinisi, ma isi fa'amatalaga fa'aletonu e pei o le fa'aauauina o le aoina o ata o nofoaga. O tapula'a fa'atupe ua taofia ai nisi o vaega o le aoina mai o fa'amaumauga, e aofia ai ata o nofoaga, talu mai Tesema 2010, e tusa ai ma le Massachusetts Ocean Partnership.

O le MOP o se fa'alapotopotoga a le malo ma le tumaoti na fa'atuina i le 2006 ma lagolagoina e fesoasoani fa'avae, konekarate a le malo, ma totogifuapauina. O lo'o fa'agaoioia i lalo o le pulega fa'atonu, fa'atasi ai ma se 'au o le 'afa sefulu o le aufaigaluega autu ma le tele o 'au'au'aunaga fa'apolofesa fa'akonekarate. E tele ana sini, e aofia ai le fa'asaienisi fa'atautaia o le sami i le itu i matu sasa'e ma le atunu'u. O galuega autu a le faiga faapaaga e aofia ai: mamanu ma pulega o polokalame CMSP; feso'ota'iga ma feso'ota'iga; tu'ufa'atasiga o fa'amaumauga, au'ili'ili ma avanoa; su'esu'ega fefa'ataua'iga ma lagolago fa'ai'uga; mamanu ma le faaaogaina o meafaigaluega; ma fa'ailoga tau si'osi'omaga ma socioeconomic fa'atupuina mo le CMSP.

O Massachusetts e fa'amoemoe e tu'uina atu lana fuafuaga fa'ai'uga o le fa'afoega o le sami i le amataga o le 2015, ma o lo'o fa'amoemoe le MOP o le a mae'a le Fuafuaga Fa'aitulagi a Niu Egelani i le 2016.

O lo'o aga'i fo'i i luma le Rhode Island i fuafuaga fa'afanua o le gataifale. Ua atia'e se faiga o fa'afanua o fa'aoga a tagata ma puna'oa fa'alenatura ma sa galue e fa'ailoa fa'aoga talafeagai e ala i le fa'avaa o le nofoaga o le malosi o le matagi.

O se su'esu'ega a le setete na mae'a i ni nai tausaga ua mavae na fa'amauina ai e mafai e fa'ato'aga matagi i fafo ona tu'uina atu le 15 pasene po'o le sili atu o mana'oga eletise a Rhode Island; o le lipoti foi na faailoa mai ai ni vaega faapitoa e 10 e ono talafeagai ma nofoaga o faatoaga matagi. I le 2007, na valaaulia ai e le kovana o Donald Carcieri se vaega eseese e auai i talanoaga e uiga i nofoaga e 10. E fa fonotaga na faia e maua ai manatu mai i latou na auai, o i latou na fai ma sui o malo i totonu o le lotoifale, faʻalapotopotoga o le siosiomaga, faʻalapotopotoga o le atinaʻeina o le tamaoaiga i totonu o le atunuʻu, ma pisinisi fagota fagota faʻapea ai ma ofisa o le setete, US Coast Guard, iunivesite a le eria, ma isi.

O se sini autu o le aloese mai feteenaiga e ono tulai mai. Mo se fa'ata'ita'iga, sa va'aia ma le toto'a ala ma vaega fa'ata'ita'i a le au tauva i le Ipu a Amerika ma isi mea e fiafia i ai folauga, fa'atasi ai ma le tele o fa'aoga fa'afanua. Sa sili atu ona faigata le mauaina o faʻamatalaga i luga o le US Navy i lalo o auala i fafo mai le nofoaga lata ane, ae mulimuli ane, na faʻaopoopoina na auala i le faʻafefiloi. Mai vaega e 10 na fa'ailoa mai a'o le'i faia le fa'agaioiga, o nisi na fa'aumatia ona o fete'ena'iga e ono tula'i mai ma fa'aoga fa'apisinisi o lo'o iai, ae maise o faigafaiva. Ae ui i lea, o fa'afanua muamua e le'i fa'aalia ai i tagata auai le fa'asologa o femalaga'iga o manu pe aofia ai fo'i le fa'aogaina fa'aletino ole fa'aoga fa'avaitaimi.

Sa eseese atugaluga o vaega eseese e uiga i nofoaga e ono iai. O lobstermen na popole i le aafiaga o le fausiaina ma le tausia o fausaga i nofoaga uma e 10. E tasi le vaega na maua e feteenai ma se nofoaga o folauga. Na faaalia e le au ofisa o turisi popolega e uiga i aafiaga leaga e ono tulai mai i turisi mai le atinaʻeina o matagi lata ane, aemaise lava i tafatafa o matafaga i saute, o se tamaoaiga taua tele mo le setete. O vaaiga mai na matafaga ma mai afioaga o le taumafanafana i Block Island o nisi ia o mafuaaga na taʻua mo le siitia o faatoaga matagi i se isi mea.

O isi na popole i le "Coney Island effect" o le Coast Guard manaoga mo le faʻamalamalamaina o turbine e fai ma lapataiga i vaalele ma tagata vaʻa ma le ono afaina i luga o le matafaga o puao manaʻomia.

Na o nisi o na feeseeseaiga na foia a o lei amataina e le uluai atinae malosi o le matagi lana lava faafanua o le fola o le sami ia Setema 2011, faatasi ai ma fuafuaga e fuafua aloaia ni nofoaga mo se faatoaga matagi 30-megawatt i le 2012 ma, mulimuli ane, se faatoaga matagi 1,000-megawatt. i le sami o Rhode Island. O le a toe iloiloina e le setete ma le feterale ia fuafuaga. O lo'o va'aia pea po'o fea le fa'aoga a tagata po'o manu o le a ave i ai le fa'amuamua, talu ai o fa'ato'aga matagi e le mafai ona fa'atauva'a ma fagota.

O lo'o fa'atino fo'i e isi setete ni taumafaiga fa'apitoa mo fuafuaga fa'avanoa o le gataifale: O lo'o taula'i atu Oregon i nofoaga puipuia o le gataifale ma le fa'aogaina o le malosi o galu o le sami; Ua lata ona faatino e Kalefonia lana Tulafono mo le Puipuiga o Ola i Gataifale; ma le tulafono fou a le Setete o Uosigitone e mana'omia ai ogasami o le setete e faia se fuafuaga fa'afanua o le gataifale, pe a maua se tupe e lagolago ai. O loʻo faʻamaeʻaina e Niu Ioka lana Tulafono Faʻasao o le Ocean and Great Lakes Ecosystem 2006, lea na suia ai le pulega o le 1,800 maila o le gataifale ma Great Lakes i se auala e sili atu ona malamalama, faʻavae faʻanatura, nai lo le faʻamalosia o se ituaiga poʻo se faʻafitauli.

Matafaioi a le Fuafuaga
O le eleele ma le sami o faiga fa'atasi; e le mafai ona pulea eseese. O le gataifale e nonofo ai le silia ma le afa o tatou. Ma o sone i le gataifale e sili ona aoga o lo tatou paneta. A ola maloloina le gataifale, latou te maua le faitau piliona o tala i faʻamanuiaga tau tamaoaiga, e aofia ai galuega, avanoa faʻafiafia, nofoaga o meaola, ma faʻasinomaga faaleaganuu. E mafai foʻi ona latou fesoasoani e puipuia mai mala faalenatura, lea e iai foʻi aafiaga moni tau tamaoaiga.

O le mea lea, o le CMSP e tatau ona paleni lelei, malamalama lelei, ma mafaufau i tulaga tau si'osi'omaga, aganu'u, ma le tamaoaiga ma manuia. E mana'omia ona tu'ufa'atasia fuafuaga a nu'u i le gataifale i totonu o le talanoaga a le CMSP ina ia fa'amautinoa le avanoa o nu'u i avanoa o le sami ma puna'oa, fa'apea fo'i ma le puipuiga o auaunaga tau fa'anatura o le gataifale lea o le a saofagā i le gafataulimaina o le tamaoaiga o le gataifale.

Ole tomai fa'atino, fa'atekinisi, ma fa'asaienisi o le fa'alapotopotoga o fuafuaga e tatau ona tu'ufa'atasia ma fa'aoga i fa'ai'uga sili ona lelei a le CMSP. O ia auai e tatau ona amata i le amataga o le faagasologa, pe a faʻatūina faʻalapotopotoga a le malo ma paaga. E mafai foi e le tomai o le au fai fuafuaga ona fesoasoani i le faʻaogaina o mea tau tupe e manaʻomia e faʻamaeʻa ai le CMSP i nei taimi faigata tau tamaoaiga. E le gata i lea, e mafai e le au fai fuafuaga ona fesoasoani e fa'amautinoaina o fa'afanua lava ia e fa'afouina pe a alu le taimi.

Ma le mea mulimuli, e mafai foi ona tatou faʻamoemoe o le a fesoasoani ia fesoʻotaʻiga e faʻalauteleina ai le malamalama, lagolago, ma le faʻalauteleina o itumalo mo le puipuia o tatou ogasami lamatia.

O Mark Spalding o le peresitene o le Ocean Foundation, e faavae i Uosigitone, DC Hooper Brooks o le faatonu o polokalame faavaomalo a Niu Ioka ma Lonetona mo le Prince's Foundation for the Built Environment.