le 6th Lipoti a le IPCC na faʻasaʻolotoina ma le fiafia i le aso 6 o Aokuso - faʻamaonia mea ua tatou iloa (o nisi o aʻafiaga o le tele o kasa kasa e le mafai ona alofia i lenei taimi), ae o loʻo ofoina mai se faʻamoemoe pe a tatou naunau e galulue i le lotoifale, faʻaitulagi ma le lalolagi atoa. O le lipoti o loʻo faʻamalosia ai iʻuga na valoia e saienitisi mo le itiiti ifo i le sefulu ma le afa tausaga talu ai.   

Ua leva ona tatou molimauina suiga vave i le loloto o le sami, vevela ma kemisi, ma le faateleina o le ogaoga o le tau i le lalolagi atoa. Ma, e mafai ona tatou mautinoa o loʻo iai se isi suiga - e tusa lava pe le mafai ona tatou faʻatusatusaina taunuuga. 

Aemaise lava, ua amata ona mafanafana le sami, ma ua siisii ​​foi le suasami o le lalolagi.

O nei suiga, o nisi o ia mea o le a faʻaleagaina, ua le mafai nei ona alofia. O mea e tutupu i le vevela tele e mafai ona fasiotia ai amu, manu felelei ma meaola o le sami-e pei ona aʻoaʻoina e le itu i matu-sisifo o le Iunaite Setete i lona tau i lenei taumafanafana. Ae paga lea, o ia mea na tutupu ua faaluaina i taimi talu mai le 1980s.  

Fai mai le ripoti, po’o a lava a tatou mea e fai, e fa’aauau pea ona si’itia le suasami. I le seneturi talu ai, o le maualuga o le sami ua siitia i luga ole 8 inisi ma ua faaluaina le fua faatatau o le siʻitia talu mai le 2006. I le lalolagi atoa, o nuʻu o loʻo feagai ma le tele o lologa ma faʻapea le tele o le tafia ma le afaina o atinaʻe. Ma le isi, a'o fa'aauau pea le mafanafana o le vasa, o le aisa i le Antarctica ma Greenland e ono vave liusuavai nai lo le taimi nei. O lo latou pa'u e mafai ona saofagā i le tusa tolu vae faaopoopo i luga ole suasami.

E pei o aʻu paaga, ou te le o ofo i lenei lipoti, poʻo la tatou matafaioi a tagata i le faʻatupuina o faʻalavelave tau. Ua leva ona va'aia e lo tatou nu'u lenei mea. E tusa ai ma faʻamatalaga ua uma ona maua, Sa ou lapataia e uiga i le pa'u o le Vasa Atelani's Gulf Stream "feunoa feʻaveaʻi," i se lipoti 2004 mo aʻu uo. A'o fa'aauau pea le mafanafana o le paneta, o le vevela o le sami o lo'o fa'agesegese ai nei galu taua o le vasa Atelani e fesoasoani e fa'amautu le tau i Europa, ma ua atili ai ona fa'afuase'i ona pa'u. O sea pa'ū e mafai ona faafuase'i ai ona aveesea Europa mai le mafanafana o le vasa.

Ae ui i lea, ua ou popole i le lipoti lata mai a le IPCC, aua e faʻamaonia ai o loʻo tatou vaʻaia ni faʻalavelave vave ma ogaoga nai lo le mea na tatou faʻamoemoeina.  

O le tala fiafia ua tatou iloa le mea e tatau ona tatou faia, ma o loʻo i ai pea se faʻamalama puʻupuʻu e taofi ai mea mai le leaga atili. E mafai ona tatou fa'aitiitia le fa'aosoina, fa'asolo atu ile fa'apogai ole malosi ole carbon, tapuni fale malosi e sili ona leaga, ma tuliloa toe fa'afo'isia kaponi lanumoana e aveese le kaponi i totonu o le ea ma ave i totonu o le biosphere - o le leai se faanoanoaga net-zero fuafuaga.

Ma o le a lau mea e mafai ona fai?

Lagolago taumafaiga e fai suiga i le tulaga o faiga faavae faaleatunuu ma faava o malo. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le eletise o le lalolagi sili lea ona sao i le kasa kasa, ma o suʻesuʻega talu ai nei ua faʻaalia ai e naʻo ni nai kamupani o loʻo nafa ma le tele o kasa i totonu o le US Globally, naʻo le 5% o fale afi eletise e faʻauluina le sili atu i le 70% o kasa oona-e foliga mai ose tau-taua. Su'e po'o fea e sau ai lau eletise ma fesili i au fai fa'ai'uga e va'ai po'o le a se mea e mafai ona fai e fa'avasega ai puna'oa. Mafaufau pe fa'afefea ona e fa'aitiitia lou tulagavae malosi ma lagolago taumafaiga e toe fa'afo'i a tatou kaponi fa'anatura—o le vasa o la tatou so'o i lea tulaga.

O le lipoti a le IPCC o loʻo faʻamaonia ai ua oʻo nei i le taimi e faʻaitiitia ai aʻafiaga sili ona mataʻutia o suiga o le tau, e tusa lava pe tatou te aʻoaʻoina e faʻafetaui i suiga ua uma ona faia. O fa'atinoga fa'avae fa'alaua'itele e mafai ona fa'atuputeleina a'afiaga mo suiga tetele. Ua tatou i ai faatasi uma i lenei mea.  

— Mark J. Spalding, Peresitene