saunia e Mark J. Spalding, Peresitene o le Ocean Foundation
ma Ken Stump, Ocean Policy Fellow i The Ocean Foundation

I le tali atu i le "O nisi fesili pe mafai e le gataifale gafatia ona ausia lana folafolaga" saunia e Juliet Elperin. The Washington Post (Aperila 22, 2012)

O le a le i'a gafataulimaina?Tala talafeagai a Juliet Eilperin ("O nisi e fesiligia pe mafai ona ausia e le gataifale ana folafolaga" saunia e Juliet Elperin. O le Post Washington. Aperila 22, 2012) i fa'aletonu o faiga fa'amaonia o i'a o lo'o i ai nei o se galuega lelei tele e fa'ailoa ai le fenumiai o lo'o fa'afeagai ma tagata fa'atau pe a latou manana'o e "faia le mea sa'o" i le vasa. O nei igoa fa'akomupiuta e fa'amoemoe e fa'ailoa ai i'a e mafai ona maua, ae o fa'amatalaga fa'asese e mafai ona maua ai e le au fa'atau i'a ma tagata fa'atau se lagona sese e mafai e a latou fa'atauga ona faia se suiga. E pei ona faʻaalia e le suʻesuʻega o loʻo taʻua i le tusiga, o le faʻaauau e pei ona faʻamatalaina e auala a Froese e faʻaalia ai:

  • I le 11% (Marine Stewardship Council-MSC) i le 53% (Friend of the Sea-FOS) o faʻamaumauga faʻamaonia, o faʻamatalaga na maua e le lava e faia ai se faʻamasinoga e uiga i tulaga faʻatau poʻo le faʻaogaina o tulaga (Ata 1).
  • 19% (FOS) i le 31% (MSC) o fa'asoa o lo'o i ai fa'amaumauga o lo'o maua na so'ona fagota ma o lo'o i ai nei i le soona fagotaina (Ata 2).
  • I le 21% o fa'atauga fa'amaonia a le MSC lea na avanoa ai fuafuaga fa'afoe aloa'ia, sa fa'aauau pea le soona fagota e ui ina fa'amaonia.

O le a le i'a gafataulimaina? Ata 1

O le a le i'a gafataulimaina? Ata 2O le tusipasi a le MSC e toetoe lava ose fa'ai'uga mo i latou e gafatia - tusa lava po'o le a le tulaga o i'a o lo'o maua. O se faiga e mafai ai e faigafaiva ma mea tau tupe e mafai ona "faatau" se tusipasi e le mafai ona manatu mamafa. E le gata i lea, o le tele o tupe fa'aalu mo le mauaina o tusipasi e taugata tele mo le tele o faigafaiva fa'atauva'a laiti, e taofia ai i latou mai le auai i polokalame fa'aigoa si'osi'omaga. E moni lava lenei mea i atunuu tau atia'e, e pei o Morocco, lea o lo'o fa'aliliu'eseina ai alagaoa taua mai le pulega atoatoa o faigafaiva i le teu fa'afaigaluegaina, po'o le na'o le fa'atau, se fa'ailoga eco-label.

Fa'atasi ai ma le mata'ituina lelei ma le fa'amalosia, fa'aleleia atili o su'esu'ega o fa'afaifaiva ma le fa'atonuga i luma o lo'o manatu i a'afiaga o le ola ma le ola fa'anatura, o le fa'amaoniaina o le sami e mafai ona avea ma meafaigaluega taua e fa'aoga ai le lagolago a tagata fa'atau mo faigafaiva fa'afoe lelei. O le a'afiaga o fa'ailoga fa'asese e le na'o le faigafaiva-e fa'aleagaina ai le agava'a o tagata fa'atau e fai filifiliga ma palota ma a latou atotupe e lagolago ai faigafaiva lelei fa'afoe. Aisea la e tatau ai ona malilie tagata fa'atau e totogi atili mo i'a o lo'o fa'ailoa mai o lo'o fa'atumauina fagota ae o le mea moni o lo'o fa'aopoopoina le suauu i le afi e ala i le fa'aogaina o faiga faiva?

E taua le maitauina o le pepa moni a Froese ma lana paaga na taʻua e Eilperin o loʻo faʻamatalaina ai se iʻa e sili atu le fagota pe afai o le biomass o loʻo i lalo ole tulaga e manatu e maua ai le maualuga o fua gafatia (faʻaigoaina o le Bmsy), lea e sili atu le malosi nai lo le tulafono a Amerika. tulaga faatonuina. I faigafaiva a Amerika, e masani ona ta'ua se fa'asoa "ova le fagota" pe a pa'u le biomass i lalo ole 1/2 Bmsy. O se numera tele atu o faigafaiva a Amerika o le a fa'avasegaina o le soona fagota e fa'aaoga ai le fa'avae fa'avae FAO a Froese i le Tulafono Fa'atonu mo Faigafaiva Responsable (1995). NB: ole faiga fa'ailoga sa'o na fa'aogaina e Froese o lo'o fa'amatala atu ile Laulau 1 ole latou pepa:

Iloiloga tulaga Biomass   Omiga Fagotaga
Lanu meamata e le soona fagota MA le soona fagota B>= 0.9 Bmsy MA F =< 1.1 Fmsy
Lanu samasama fagota pe soona fagota B <0.9 Bmsy OR F > 1.1 Fmsy
Lanu mumu fagota ma fagota B <0.9 Bmsy MA F > 1.1 Fmsy

E taua foi le maitauina o le tele o faigafaiva a Amerika o loʻo faʻaauau pea ona oʻo i le soona fagota e ui lava o le soona fagota o loʻo faʻasaina faaletulafono. O le lesona o le mataala faifai pea ma le mata'ituina o faigafaiva e taua tele ina ia iloa ai o so'o se tasi o nei tulaga o lo'o ausia moni - fa'amaonia pe leai.

O faiga fa'amaonia e leai se pule fa'atulafonoina i fa'alapotopotoga fa'aitulagi fa'afoe tau faigafaiva. Ole su'esu'ega faifaipea ole ituaiga na saunia e Froese ma Proelb e taua tele ina ia mautinoa o lo'o fa'atinoina faigafaiva fa'amaonia e pei ona fa'asalalauina.

Na o le pau lava le auala e tali atu ai i totonu o lenei faiga o tusipasi o le manaoga o tagata faatau - afai tatou te le manaʻo e ausia e faigafaiva faʻamaonia tulaga taua o le faʻaauau ona avea le tusipasi ma mea e sili ona fefefe i ai le au faitio: faʻamoemoe lelei ma se ofu lanu meamata.

E pei ona faʻaalia e le Ocean Foundation mo le lata i le sefulu tausaga, e leai se pulu siliva e foia ai le faʻafitauli o faigafaiva a le lalolagi. E mana'omia se pusa meafaigaluega o ta'iala-ma e iai le sao taua a tagata fa'atau pe a latou so'o se i'a-fa'ato'aga pe vao-i le fa'aogaina o a latou fa'atau e fa'alauiloa ai ogasami maloloina. So'o se taumafaiga e le amana'iaina lenei mea moni ma fa'aogaina fa'amoemoe lelei o tagata fa'atau e fa'atauva'a ma fa'asese ma e tatau ona fa'afofogaina.